8. Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke kosov, sedem košar;
9. bilo pa jih je okoli štiri tisoč. Nato jih je odpustil;
10. sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.
11. Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim. Skušali so ga in zahtevali od njega znamenje z neba.
12. Iz dna duše je vzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično vam povem: temu rodu ne bo dano znamenje.«
13. In pustil jih je, spet stopil v čoln ter odplul na drugo stran jezera.
14. Pozabili so vzeti kruh; v čolnu so imeli en sam hleb s seboj.
15. Opominjal jih je: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Heródovega kvasa.«
16. Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha.
17. Spoznal je to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zaslepljeno?
18. Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Se ne spominjate,
19. ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč, koliko polnih košev ostankov ste nabrali?« Rečejo mu: »Dvanajst.«