18. Rekel jim je: »Tako, tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more nič omadeževati,
19. kar pride vanj od zunaj, ker ne pride v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči?« S tem je povedal, da so vse jedi čiste.
20. »Kar pride iz človeka,« je nadaljeval, »to ga omadežuje.
21. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji,
22. prešuštva, pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
23. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
24. Vstal je in šel od tam v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo. Želel je, da bi nihče tega ne zvedel, vendar ni mogel ostati skrit.
25. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.
26. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj bi izgnal hudega duha iz njene hčere.
27. Rekel ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
28. Ona pa je odvrnila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo drobtinice, ki jih otroci mečejo proč.«
29. Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, hudi duh je že šel iz tvoje hčere.«
30. Odšla je domov in našla deklico, ko je ležala v postelji; hudi duh je šel iz nje.
31. Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sídon proti Galilejskemu jezeru v notranjost dežele Deseteromestja.
32. Tedaj mu privedejo gluhega, ki je tudi težkó govoril, in ga prosijo, da bi položil roko nanj.
33. Vzel ga je od množice vstran, mu položil prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika.
34. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efetà!« to je »Odpri se!«
35. Pri priči so se mu odprla ušesa, sprostila se je vez njegovega jezika in je gladko govoril.
36. Naročil jim je, naj tega nikomur ne pripovedujejo; toda če jim je še tako naročal, so ga kar naprej razglašali