15. Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, pač pa ga omadežuje to, kar pride iz človeka.
16. [Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!]«
17. Ko se je od množice napotil v hišo, so ga njegovi učenci vprašali, kaj je mislil s to primero.
18. Rekel jim je: »Tako, tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more nič omadeževati,
19. kar pride vanj od zunaj, ker ne pride v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči?« S tem je povedal, da so vse jedi čiste.
20. »Kar pride iz človeka,« je nadaljeval, »to ga omadežuje.
21. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji,
22. prešuštva, pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.
23. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
24. Vstal je in šel od tam v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo. Želel je, da bi nihče tega ne zvedel, vendar ni mogel ostati skrit.
25. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.