3. »Poslušajte! Sejavec je šel sejat.
4. Pri sejanju je nekaj semena padlo kraj pota. Priletele so ptice in ga pozobale.
5. Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
6. Ko je bilo sonce visoko, je ovenelo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7. Spet drugo je padlo med trnje. Trnje je zraslo in ga zadušilo, da ni obrodilo sadu.
8. Spet drugo je padlo na dobro zemljo, raslo, se množilo in dajalo sad; eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in spet drugo stoternega.«
9. Dodal je še: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
10. Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so se z dvanajsterimi zadrževali okrog njega, vprašali, kaj pomenijo prilike.