21. In rekel jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo denejo na podstavek?
22. Nič ni namreč skrito, razen zato, da bi se razodelo, in nič ni skrivno, razen zato, da bi prišlo na dan.
23. Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!«
24. Dalje jim je rekel: »Pazíte, kaj poslušate! Po meri, s katero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo.
25. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in kdor nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.«
26. Dalje je rekel: »Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
27. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé kako.
28. Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu.
29. Ko sad dozori, hitro prime za srp, kajti čas žetve je tu.«
30. Rekel je še: »Čému naj primerjamo božje kraljestvo ali s kakšno priliko naj ga ponazorimo?
31. Recimo: gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo v zemljo, manjše od vseh semen na svetu.
32. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh povrtnin. Naredi velike veje, tako da morejo ptice izpod neba prebivati v njegovi senci.«
33. V mnogih takih prilikah jim je oznanjal nauk, kakor so ga pač mogli razumeti.
34. Brez prilike jim ni govoril; svojim učencem pa je na samem vse razlagal.
35. Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!«