14. Sejavec seje besedo.
15. Ljudje, pri katerih se beseda seje kraj pota, so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan in izruje vanje vsejano besedo.
16. Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo,
17. nimajo pa v sebi korenine, ampak so nestanovitni. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, takoj klonejo.
18. Spet drugi so seme, vsejano med trnje. To so tisti, ki besedo poslušajo,
19. toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in druga poželenja se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da ostanejo brez sadu.
20. V dobro zemljo vsejano seme so tisti, ki besedo poslušajo, se je oklenejo in obrodijo: eni trideseterno, drugi šestdeseterno in spet drugi stoterno.«
21. In rekel jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo denejo na podstavek?