32. Medtem pridejo na pristavo, ki se imenuje Getsémani, in reče svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!«
33. S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza in se začne tresti in od groze trepetati.
34. Reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!«
35. In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega.
36. Govoril je: »Aba! Oče, vse ti je mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«
37. Nato se vrne in vidi, da spijo. Petru reče: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden?
38. Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.«
39. Spet je odšel in molil z istimi besedami.
40. Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo. Zelo se jim je dremalo in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.
41. Še tretjič pride in jim reče: »Še vedno spite in počivate? Dosti je! Ura je prišla. Zdaj izročajo Sina človekovega v roke grešnikom.
42. Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec je že blizu.«