6. Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je poslal tega k njim in si mislil: ‘Mojega sina bodo spoštovali.’
7. Tisti viničarji pa so govorili med seboj: ‘To je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!’
8. Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda.
9. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.
10. Ali niste brali tega v Svetem pismu: ‘Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.
11. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh’?«
12. Tedaj so iskali priložnost, da bi ga prijeli, pa so se zbali ljudi. Spoznali so namreč, da je s priliko meril nanje. Pustili so ga in odšli.
13. Tedaj pošljejo k njemu nekaj farizejev in heródovcev, da bi ga ujeli v besedi.
14. Prišli so in mu rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in da se na nikogar ne oziraš, ker ne gledaš na osebo, temveč v resnici učiš božjo pot. Ali smemo cesarju dajati davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne?«
15. On pa je poznal njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi denar, da ga pogledam!«
16. Prinesli so ga. Tedaj jih vpraša: »Čigava je ta podoba in napis?« Odgovorili so mu: »Cesarjeva.«
17. Jezus pa jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« In zelo so se mu čudili.
18. K njemu pridejo saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo:
19. »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: ‘Če komu umrje brat in zapusti ženo, ne zapusti pa otrok, naj njegov brat vzame vdovo in obudi zarod svojemu bratu.’