43. Vsi so strmeli nad božjo veličino.Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem:
44. »Dobro si zapomnite te besede. Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.«
45. Oni pa te besede niso razumeli; bila jim je prikrita, da niso dojeli njenega pomena, vendar se ga o tem niso upali nič vprašati.
46. Začeli so pri sebi premišljevati, kateri izmed njih bi bil največji.
47. Jezus pa je vedel, kaj premišljujejo v srcu. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe
48. in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je največji.«
49. Oglasil pa se je Janez in rekel: »Učenik, nekoga smo videli, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.«
50. Jezus pa jim je rekel: »Ne branite! Kdor ni zoper vas, je za vas.«
51. Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda v nebesa, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu.
52. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samaríjsko vas, da bi vse pripravili zanj;
53. vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem.
54. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?«
55. Jezus se je obrnil k njima in ju posvaril [ter jim rekel: »Ne veste, kakšnega duha ste, kajti Sin človekov ni prišel pogubljat življenja ljudi, temveč jih reševat.«]
56. Nato so odpotovali v drugo vas.
57. Med potjo mu je nekdo rekel: »S teboj bom hodil, pa pojdi, kamor hočeš.«
58. Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«
59. Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je odgovoril: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«
60. Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!«
61. Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«