37. Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica.
38. Neki mož je zavpil iz množice: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edini otrok!
39. Glej, neki duh ga napada, da nenadoma zavpije. Stresa ga, da se peni, in ga nikakor ne zapusti, tako da ga do kraja zmuči.
40. Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.«
41. Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Doklej bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!«
42. Medtem ko je prihajal, ga je hudi duh vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu.
43. Vsi so strmeli nad božjo veličino.Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem:
44. »Dobro si zapomnite te besede. Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.«
45. Oni pa te besede niso razumeli; bila jim je prikrita, da niso dojeli njenega pomena, vendar se ga o tem niso upali nič vprašati.
46. Začeli so pri sebi premišljevati, kateri izmed njih bi bil največji.
47. Jezus pa je vedel, kaj premišljujejo v srcu. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe
48. in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je največji.«
49. Oglasil pa se je Janez in rekel: »Učenik, nekoga smo videli, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.«
50. Jezus pa jim je rekel: »Ne branite! Kdor ni zoper vas, je za vas.«
51. Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda v nebesa, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu.
52. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samaríjsko vas, da bi vse pripravili zanj;