35. Ljudje so pohiteli gledat, kaj se je zgodilo. Ko so prišli k Jezusu, so našli človeka, iz katerega so bili odšli hudi duhovi; sedèl je oblečen pri Jezusovih nogah in bil zdrave pameti. Obšla jih je groza.
36. Tisti, ki so bili to videli, so jim pripovedovali, kako je obsedenec ozdravel.
37. Vse prebivalstvo géraške okolice ga je prosilo, naj odide od njih, ker jih je bilo zelo strah. Vkrcal se je v čoln in se vrnil.
38. Mož pa, iz katerega so odšli hudi duhovi, ga je prosil, naj bi ostal pri njem, toda Jezus ga je odslovil z besedami:
39. »Vrni se domov in pripoveduj o vsem, kar ti je storil Bog.« Odšel je in po vsem mestu oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus.
40. Ko se je Jezus vrnil, ga je sprejela množica, kajti vsi so ga pričakovali.
41. Tedaj je prišel mož, ki mu je bilo ime Jáir; bil je predstojnik shodnice. Padel je k Jezusovim nogam in ga prosil, da bi prišel v njegovo hišo.
42. Imel je namreč edino hčer, staro okoli dvanajst let, ki je umirala.Ko je šel Jezus tja, so se množice trle okrog njega.
43. Neka žena, ki je že dvanajst let krvavela in potrošila za zdravnike vse, kar je imela za preživljanje, pa jè nihče ni mogel ozdraviti,
44. se mu je približala od zadaj. Dotaknila se je robu njegove obleke in takoj nehala krvaveti.
45. Tedaj je Jezus vprašal: »Kdo je tisti, ki se me je dotaknil?« Ker so vsi zanikali, je Peter rekel: »Učenik, cela množica se gnete ob tebi in pritiska.«
46. Jezus pa je rekel: »Nekdo se me je dotaknil. Čutil sem namreč, kako je šla moč od mene.«
47. Ko je žena videla, da ni ostala skrita, je drhte pristopila. Padla je predenj in vpričo vseh ljudi povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je v trenutku ozdravela.
48. On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!«
49. Medtem ko je še govoril, je prišel nekdo od predstojnikovih domačih in Jáiru sporočil: »Tvoja hči je umrla, ne nadleguj več učitelja.«
50. Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Ne boj se! Samo veruj in bo rešena.«
51. Stopil je v hišo in nikomur ni pustil iti z njim razen Petru, Janezu in Jakobu ter očetu in materi deklice.
52. Vsi so jokali in žalovali za njo. Rekel jim je: »Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi!«
53. Posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla.