21. On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki božjo besedo poslušajo in spolnjujejo.«
22. Nekega dne je s svojimi učenci stopil v čoln in jim rekel: »Prepeljimo se na drugo stran jezera!« In so odrinili.
23. Medtem ko so se peljali, je zaspal. Nad jezero pa je prihrumel silen vihar. Čoln je zajemal vodo in bili so v nevarnosti.
24. Pristopili so, ga prebudili in rekli: »Učenik, Učenik, potapljamo se!« Vstal je, zapretil vetru in valovom. Polegli so se in nastala je tišina.
25. Nato jim je rekel: »Kje je vaša vera?« Obšel jih je strah in začudeni so govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da ukazuje celo vetrovom in vodi, in ga ubogajo?«
26. Pripluli so v géraško deželo, ki leži nasproti Galileji.
27. Komaj je stopil na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti moški, ki so ga obsedli hudi duhovi. Že dolgo se ni oblačil in ni živel v hiši, temveč v votlinah opuščenih grobov.
28. Ko je zagledal Jezusa, je zavpil. Padel je predenj in na ves glas rekel: »Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!«
29. Jezus je bil namreč že ukazal nečistemu duhu, naj gre iz tega človeka, kajti že dolgo ga je imel v oblasti. Čeprav so ga zvezali z verigami in ga imeli vklenjenega v okove, je vezi potrgal in hudi duh ga je gonil po zapuščenih krajih.