1. Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, pridigal in oznanjal evangelij o božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri
2. in nekaj žená, ki jih je ozdravil hudih duhov in slabosti: Marija s priimkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudih duhov,
3. Ivana, žena Heródovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle s svojim premoženjem.
4. Ko se je zbirala velika množica in so ljudje iz vseh mest prihajali k njemu, je spregovoril v priliki:
5. »Sejavec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj pota. Pohodili so ga in ptice izpod neba so ga pozobale.
6. Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage.
7. Drugo je padlo med trnje, toda trnje, ki je zraslo z njim, ga je zadušilo.
8. Drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
9. Njegovi učenci so ga vprašali: »Kaj pomeni ta prilika?«
10. Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa se oznanja v prilikah, da ‘gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo.’«
11. »Prilika pa pomeni tole: seme je božja beseda.
12. Kraj pota so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi vere sprejeli in se ne bi rešili.
13. Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v skušnjavah pa odpadejo.
14. Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki poslušajo, vendar se v skrbeh, bogastvu in nasladah življenja zadušijo, da ne obrodijo sadov.
15. Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z dobrim in plemenitim srcem besedo poslušajo in jo ohranijo ter obrodijo sad v potrpljenju.«
16. »Nihče ne prižiga svetilke in jo potem ne pokriva s posodo ali postavlja pod posteljo, ampak jo daje na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč.
17. Nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič tajno, kar se ne bi zvedelo in prišlo na dan.