31. »Komu naj torej primerjam ljudi tega rodu? Komu so podobni?
32. Podobni so otrokom, ki posedajo na trgu in vpijejo drug drugemu:‘Piskali smo vam, pa niste plesali;peli smo žalostinko, pa niste jokali.’
33. Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije vina, pa pravite: ‘Hudega duha ima.’
34. Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite: ‘Požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.’
35. In vendar so modrosti dali práv vsi, ki so jo sprejeli.«
36. Nekdo izmed farizejev ga je povabil, naj bi jedel z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo.
37. In ko je žena, ki je bila v mestu grešnica, zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišečega olja.
38. Vsa objokana je od zadaj stopila k njegovim nogam in mu jih začela močiti s solzami. Brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.
39. Ko je farizej, ki ga je povabil, to videl, je dejal sam pri sebi: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.«
40. Jezus se je oglasil in mu rekel: »Simon, rad bi ti nekaj povedal.« On pa reče: »Učitelj, povej.«
41. »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.
42. Ker nista mogla plačati, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?«
43. Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« »Prav si presodil,« mu je rekel.
44. Tedaj se je obrnil k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami močila noge in jih brisala s svojimi lasmi.