1. Potem ko je ljudem, ki so ga poslušali, vse povedal, je prišel v Kafarnáum.
2. Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag.
3. Ko je slišal za Jezusa, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel služabniku rešit življenje.
4. Prišli so k Jezusu in ga vneto prosili: »Vreden je, da mu to storiš.
5. Rad ima naš narod in shodnico nam je on sezidal.«
6. Jezus se je napotil z njimi. Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom: »Gospod, ne trudi se! Nisem vreden, da stopiš pod mojo streho.
7. Zato se tudi nisem čutil vrednega, da bi prišel k tebi, vendar reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen.
8. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj in rečem temu: ‘Pojdi’ in gre; in drugemu: ‘Pridi’ in pride; in svojemu služabniku: ‘Stôri to’ in stori.«
9. Ko je Jezus to slišal, je ostrmel nad njim. Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.«
10. Ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega.
11. Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Náin. Z njim so šli njegovi učenci in veliko ljudstva.
12. Ko se je približal mestnim vratom, so ravno nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljalo jo je veliko ljudi iz mesta.
13. Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!«
14. Pristopil je in se dotaknil nosil. Nosilci so se ustavili in Jezus je rekel: »Mladenič, rečem ti, vstani!«
15. Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; nato ga je dal njegovi materi.
16. Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.«
17. Ta govorica o njem se je razširila po vsej Judeji in po vsej okolici.