10. prav tako pa tudi Jakoba in Janeza, Zebedéjeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil.«
11. Ko so potegnili čolna h kraju, so pustili vse in šli za njim.
12. Ko je bil v nekem mestu, je na lepem prišel človek, ki je bil gobav po vsem telesu. Brž ko je zagledal Jezusa, je padel na obraz in prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«
13. Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In gobe so prècej zginile z njega.
14. Naročil pa mu je: »Nikomur ne povej, temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter prinesi dar za svoje očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, da jim bo v pričevanje.«
15. Govorica o njem pa se je čedalje bolj širila in velike množice so se shajale, da bi ga poslušale in bi jih ozdravil njihovih slabosti.
16. On pa se je umaknil v samotne kraje in tam molil.
17. Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi in iz Jeruzalema. Gospodova moč ga je gnala, da je ozdravljal.
18. Prav tedaj so možje prinesli na nosilih človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj.
19. Ker pa zaradi množice niso našli prostora, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na strešno ploščad in ga med opeko spustili z nosili vred ravno pred Jezusa.
20. Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni!«
21. Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati: »Kdo je ta, ki govori bogokletno? Kdo more odpuščati grehe, če ne samo Bog?«