8. Obrodite vendar vreden sad spreobrnjenja! Niti na misel naj vam ne pride, da bi si govorili: ‘Abrahama imamo za očeta,’ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke.
9. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.«
10. Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?«
11. Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki je nima, in kdor ima živež, naj stori enako.«
12. Tudi cestninarji so prišli, da bi jih krstil, in so ga vprašali: »Učitelj, kaj naj storimo?«
13. »Ne terjajte več, kakor vam je določeno,« jim je odvrnil.
14. Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikogar ne izsiljujte in ne varajte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.«
15. Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Maziljenec,
16. je Janez vsem povedal: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermén njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.
17. Velnico ima v roki, da bo počistil svoj skedenj in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki nikoli ne ugasne.«
18. Še z mnogimi drugimi opomini je oznanjal blagovest ljudem.