8. Tedaj so se spomnile njegovih besed.
9. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim.
10. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom.
11. In te besede so se jim zdele kakor blodnje in jim niso verjeli.
12. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je, pa ni videl drugega kakor povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.
13. Prav tisti dan sta dva izmed učencev potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev od Jeruzalema.
14. Pogovarjala sta se o vsem, kar se je zgodilo.
15. Medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.
16. Njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala.
17. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala
18. in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je rekel: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo te dni?«
19. »Kaj neki?« je vprašal. »Z Jezusom iz Nazareta,« sta rekla, »ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom;
20. kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali.
21. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.
22. Zbegale so nas tudi nekatere žene iz naših vrst. Ko so bile zarana pri grobu
23. in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so videle celó prikazen angelov, ki so dejali, da živi.
24. Nekaj izmed naših je šlo h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega samega pa niso videli.«
25. Rekel jima je: »O nespametna in počasnega mišljenja za verovanje vsega, kar so pripovedovali preroki!