30. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal.
31. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju.
32. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal Sveto pismo?«
33. Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem in našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi.
34. Pripovedovali so jima: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.«
35. Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
36. Ko so se oni o tem pogovarjali, je sam stopil mednje in jih pozdravil: »Mir vam bodi!«
37. Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha.