21. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.
22. Zbegale so nas tudi nekatere žene iz naših vrst. Ko so bile zarana pri grobu
23. in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so videle celó prikazen angelov, ki so dejali, da živi.
24. Nekaj izmed naših je šlo h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega samega pa niso videli.«
25. Rekel jima je: »O nespametna in počasnega mišljenja za verovanje vsega, kar so pripovedovali preroki!
26. Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?«
27. Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh knjigah Svetega pisma.
28. Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje.
29. Vendar sta ga silila in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njima.
30. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal.
31. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju.
32. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal Sveto pismo?«
33. Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem in našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi.
34. Pripovedovali so jima: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.«
35. Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
36. Ko so se oni o tem pogovarjali, je sam stopil mednje in jih pozdravil: »Mir vam bodi!«
37. Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha.
38. Rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v srcu?