46. Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to izrekel, je izdihnil.
47. Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.«
48. In vsi ljudje, ki so se zbrali, da bi gledali, in so videli, kaj se je zgodilo, so se nazaj grede trkali na prsi.
49. Vsi njegovi znanci pa so stali daleč proč; tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sèm, so stale tam in to opazovale.
50. Prišel je tudi mož, ki mu je bilo ime Jožef. Bil je član vélikega zbora, dober in pravičen človek,
51. ki ni soglašal z njihovim sklepom in ravnanjem. Doma je bil iz judovskega mesta Arimatéje in je pričakoval božje kraljestvo.
52. Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo.
53. In snel ga je s križa, ga zavil v platneno rjuho in položil v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen.
54. To je bilo na dan pripravljanja in sobota se je bližala.
55. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so Jožefa spremile h grobu. Ogledale so si grob in kako je bilo telo položeno vanj.
56. Nato so se vrnile ter pripravile dišav in mire. V soboto pa so po zapovedi počivale.