35. Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celó narodni voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sam sebe, če je božji Maziljenec in Izvoljenec.«
36. Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa.
37. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši sam sebe.«
38. Nad njim pa je bil napis: »To je judovski kralj.«
39. Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, se mu je rogal in govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!«
40. Drugi pa se je oglasil in ga svaril: »Kako da se ne bojiš Boga, ko te je doletela enaka obsodba?
41. Za naju je to pravično, saj je primerno temu, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.«
42. Nato je rekel: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
43. In odgovoril mu je: »Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju.«
44. Bilo je že okrog šeste ure, ko je nastala tema po vsej deželi, in je bilo temno do devete ure, ker
45. sonce ni dajalo svetlobe. Zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi.
46. Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to izrekel, je izdihnil.
47. Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.«
48. In vsi ljudje, ki so se zbrali, da bi gledali, in so videli, kaj se je zgodilo, so se nazaj grede trkali na prsi.
49. Vsi njegovi znanci pa so stali daleč proč; tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sèm, so stale tam in to opazovale.
50. Prišel je tudi mož, ki mu je bilo ime Jožef. Bil je član vélikega zbora, dober in pravičen človek,
51. ki ni soglašal z njihovim sklepom in ravnanjem. Doma je bil iz judovskega mesta Arimatéje in je pričakoval božje kraljestvo.