16. Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so oni to slišali, so rekli: »Bog ne daj!«
17. Ozrl se je po njih in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano: ‘Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.’?
18. Vsak, ki pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar on pade, ga bo zmečkal.«
19. Pismouki in véliki duhovniki bi ga bili najraje pri priči prijeli, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so kajpak, da je s to priliko meril nanje.
20. Prežali so nanj. K njemu so poslali vohune, ki so se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izročili oblastem in pristojnosti deželnega poglavarja.
21. Vprašali so ga: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš božjo pot.
22. Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?«
23. Spoznal je njihovo zvitost in jim rekel:
24. »Pokažite mi denar! Čigavo podobo in napis ima?« Odgovorili so: »Cesarjevo.«
25. Rekel jim je: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
26. Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. Čudili so se njegovemu odgovoru in umolknili.
27. Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga: