32. luč v razsvetljenje poganovin v slavo Izraela, svojega ljudstva.«
33. Njegov oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem.
34. Símeon ju je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src.
35. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«
36. Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu in že zelo v letih. Po svojem deklištvu je sedem let preživela v zakonu.
37. Nato je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s postom in molitvijo služila Bogu.
38. Prav tisto uro je prišla v tempelj počastit Boga. In pripovedovala je o otroku vsem, ki so pričakovali odrešenje Jeruzalema.
39. Ko so spolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.
40. Dete pa je raslo in se krepilo. Bilo je polno modrosti in božja milost je bila z njim.
41. Njegovi starši so hodili vsako leto za velikonočne praznike v Jeruzalem.
42. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot kakor po navadi ob prazniku.
43. Ko so se po končanih praznikih vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi bili njegovi starši to opazili.
44. Mislili so, da je pri popotni druščini. Po enem dnevu hodá so ga začeli iskati med sorodniki in znanci.
45. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga povsod iskali.
46. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal.
47. Vsi pa, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.
48. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.«
49. Odgovoril jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri tem, kar je mojega Očeta?«