34. Odgovorila sta: »Gospod ga potrebuje.«
35. In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla vrhnji obleki na osliča in pomagala Jezusu, da je sédel nanj.
36. Ko je šel naprej, so ljudje pogrinjali svoje plašče na pot.
37. Ko se je bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev na ves glas veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli.
38. Klicali so:»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!Mir v nebesihin slava na višavah.«
39. Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, posvári svoje učence.«
40. Odvrnil je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.«
41. Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim.
42. Rekel je: »O, da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.
43. Prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in z vseh strani stiskali.
44. V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa, ko se je Bog milostno ozrl nate.«
45. Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce.
46. Rekel je: »Pisano je: ‘Moja hiša naj bo hiša molitve,’vi pa ste naredili iz nje jamo razbojnikov.«
47. Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki in pismouki pa so iskali priložnost, da bi ga umorili. Enako tudi prvaki ljudstva,
48. vendar niso vedeli, kako bi to storili, kajti vse ljudstvo ga je zavzeto poslušalo.