3. Oskrbnik pa si je mislil: ‘Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram.
4. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.’
5. Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. Vprašal je prvega: ‘Koliko si dolžan mojemu gospodarju?’
6. Ta je rekel: ‘Sto mer olja.’ On pa mu je vêlel: ‘Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.’
7. Spet drugega je vprašal: ‘Koliko pa si ti dolžan?’ Rekel mu je: ‘Sto mernikov žita.’ Vêlel mu je: ‘Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.’
8. In gospodar je pohvalil nepoštenega oskrbnika, da je razumno ravnal, kajti ljudje tega sveta so do svojih vrstnikov razumnejši, kakor otroci luči.
9. Toda jaz vam pravim: pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade.
10. Kdor je zanesljiv v najmanjši reči, bo zanesljiv tudi v veliki, kdor pa je nepošten v najmanjši, bo nepošten tudi v veliki.
11. Če torej niste bili zanesljivi pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino?
12. In če niste bili zvesti pri upravljanju tujega premoženja, kdo vam bo dal, kar je vaše?
13. Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mámonu.«
14. Vse to so poslušali tudi farizeji, lakomni na denar, in so se mu posmehovali.
15. Tedaj jim je rekel: »Vi se delate pravične pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca. Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba.
16. Postava in preroki so do Janeza; od tedaj pa se oznanja božje kraljestvo in vsak se trudi, da stopi vanj.
17. Laže bi prešla nebo in zemlja, kakor da bi bila zbrisana ena črtica postave.
18. Vsak, kdor odslovi svojo ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje, in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«