19. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.’
20. Vstal je in šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal. Ves ganjen je pritekel sinu naproti, ga objel in poljubil.
21. Sin pa mu je rekel: ‘Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.’
22. Oče pa je naročil svojim služabnikom: ‘Brž prinesite najboljšo obleko in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in čevlje na noge!
23. Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!
24. Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.’ In začeli so veselo pojedino.
25. Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples.
26. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ‘Kaj je to?’
27. Pojasnil mu je: ‘Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.’
28. Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal.
29. On pa je dejal očetu: ‘Poglej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji.
30. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je s hotnícami zapravil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.’