1. Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali.
2. Farizeji in pismouki pa so godrnjali, češ: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.«
3. Tedaj jim je povedal tole priliko:
4. »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa eno od njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde?
5. In ko jo najde, jo vesel zadene na rame.
6. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‘Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se je zgubila.’
7. Povem vam: prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
8. »Ali katera žena, ki ima deset drahem, če zgubi eno, ne prižge luči in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde?
9. In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ‘Veselite se z menoj, ker sem našla drahmo, ki sem jo zgubila.’
10. Povem vam: prav táko veselje bo vpričo božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«
11. Pripovedoval pa je še: »Neki človek je imel dva sina.
12. Mlajši je rekel očetu: ‘Oče, daj mi delež premoženja, ki mi gre!’ In razdelil jima je imetje.
13. Nekaj dni nato je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem zapravil svoje premoženje.
14. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je stradati.