42. Gospod je odgovoril: »Kdo neki je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano o pravem času?
43. Blagor služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela!
44. Resnično vam povem: čez vse svoje imetje ga bo postavil.
45. Če pa si ta služabnik misli: ‘Moj gospodar še dolgo ne bo prišel,’ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati in popivati in se upijanjati,
46. bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne vé; razsekal ga bo na kosce in mu dal delež z neverniki.
47. Služabnik namreč, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen.
48. Kdor pa je ne spozna in stori kaj kaznivega, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur je bilo veliko zaupano, se bo od njega toliko več terjalo.«
49. »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!
50. Moram pa sprejeti krst in kako težkó mi je, dokler se to ne zgodi.
51. Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdor.
52. Odslej jih bo namreč v eni hiši pet sprtih: trije proti dvema in dva proti trem.
53. Oče bo sprt s sinom in sin z očetom; mati s hčerjo in hči z materjo; tašča s svojo snaho in snaha s taščo.«
54. Nato je govoril tudi množicam: »Kadar vidite, da se na zahodu oblači, takoj pravite: ‘Dež bo,’ in tako se zgodi.
55. Kadar pa piha jug, pravite: ‘Vroče bo,’ in je res.
56. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da tega časa ne znate?«
57. »Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav?
58. Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, že med potjo stôri vse, da se pobotaš z njim in te ne privleče pred sodnika. Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel v ječo.
59. Povem ti: ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega.«