16. Povedal jim je še priliko: »Nekemu bogatašu je polje dobro obrodilo,
17. zato se je spraševal: ‘Kaj naj storim, ker nimam kam dati svojih pridelkov?’
18. Rekel je: ‘Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in postavil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in pridelke.
19. Tedaj bom rekel sam sebi: Moja duša, veliko blaga imaš, spravljenega za vrsto let. Počivaj, jej, pij in uživaj.’
20. Bog pa mu je rekel: ‘Neumnež! To noč bodo terjali tvoje življenje od tebe, in kar si spravil, čigavo bo?’
21. Tako bo s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«
22. Nato je rekel svojim učencem: »Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli.
23. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.
24. Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog živi. Koliko več kakor ptice ste vredni vi!
25. Kdo izmed vas pa more, kljub vsej zaskrbljenosti, podaljšati življenje za en sam trenutek?
26. Če torej ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh za drugo?
27. Poglejte lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo, toda povem vam: še Sálomon se v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor ena izmed njih.