1. Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, ga je eden izmed njegovih učencev prosil: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«
2. Dejal jim je: »Kadar molite, recite:Oče! Posvečuje naj se tvoje ime.Pridi tvoje kraljestvo.
3. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne
4. in odpústi nam naše grehe,saj tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan,in ne daj, da pademo v skušnjavo!«
5. Nato jim je rekel: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, in bo prišel opolnoči k njemu ter ga prosil: ‘Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha,
6. kajti k meni je prišel prijatelj s potovanja in nimam s čim postreči,’
7. in bi mu oni znotraj odgovoril: ‘Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.’
8. Povem vam: če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.