21. Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker si to prikril modrim in bistrim, razodel pa malim. Dà, Oče, tako ti je bilo všeč.
22. Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne vé, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«
23. Tedaj se je obrnil k učencem in jim na samem rekel: »Srečne oči, ki vidijo, kar gledate vi!
24. Povem vam namreč: veliko prerokov in kraljev si je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli, in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.«
25. Tedaj je vstal neki učitelj postave, da bi ga skušal. Vprašal ga je: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«
26. On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?«
27. Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo, z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.«
28. »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »tako delaj in boš živel.«
29. Ta pa se je hotel opravičiti in je Jezusa vprašal: »In kdo je moj bližnji?«
30. Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jêriho in je padel med razbojnike. Ti so ga oropali, pretepli do krvi, pustili napol mrtvega in odšli.
31. Primerilo se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel mimo.
32. Podobno je tudi levít, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel mimo.
33. Do njega je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil.
34. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj.
35. Drugi dan je vzel dva denarja, ju dal gostilničarju in rekel: ‘Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.’
36. Kateri od teh treh, se ti zdi, je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?«
37. Oni je odgovoril: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« Jezus pa mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«