49. velike reči mi je storil on, ki je mogočenin je njegovo ime sveto.
50. Od rodu do rodu naklanja usmiljenje njim,ki se ga bojijo.
51. Moč je pokazal s svojo rokoin razkropil ljudi ošabnega srca.
52. Mogočne je vrgel s prestolain povišal skromne.
53. Lačne je obdaril z dobrotamiin bogate je odpustil prazne.
54. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
55. in se spomnil svojega usmiljenja,kakor je obljubil našim očetom:Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.«
56. Marija je ostala pri njej približno tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.
57. Medtem se je Elizabeti dopolnil čas poroda. Rodila je sina.
58. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo vred veselili.
59. Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu nameravali dati ime Zaharíja,
60. toda njegova mati je posegla v besedo in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.«
61. Oni pa so ji odgovorili: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«
62. Po znamenjih so spraševali njegovega očeta, kako bi ga on rad imenoval.
63. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili.
64. Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, da je spet govoril, in je poveličeval Boga.