23. Ko so minili dnevi njegove službe, je šel domov.
24. Po teh dne je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in si govorila:
25. »Kaj mi je zdaj storil Gospod! Blagovolil mi je odvzeti sramoto pri ljudeh.«
26. V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret
27. k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija.
28. Angel je vstopil pri njej in rekel: »Vesêli se, milosti polna, Gospod je s teboj!«
29. Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav.
30. Angel pa ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.
31. Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus.
32. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida
33. in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; njegovemu kraljestvu ne bo konca.«
34. Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?«
35. Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi otrok, ki bo rojen, svet, in se bo imenoval Božji Sin.
36. Poglej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imeli za nerodovitno.