17. In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k sinovom, nepokorne k modrosti pravičnih in naredi ljudstvo dovzetno za Gospoda.«
18. Zaharíja je nato rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je v letih.«
19. Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem, da spregovorim s teboj in ti sporočim to veselo novico.
20. Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo spolnile ob svojem času, boš onemel in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bo to zgodilo.«
21. Ljudje so medtem čakali na Zaharíja in se čudili, da se tako dolgo mudi v svetišču.
22. Ko pa je prišel ven, jim ni mogel nič povedati. Tedaj so spoznali, da je v svetišču videl prikazen. Dajal jim je sicer znamenja, vendar je ostal nem.
23. Ko so minili dnevi njegove službe, je šel domov.
24. Po teh dne je njegova žena Elizabeta spočela. Pet mesecev se je prikrivala in si govorila:
25. »Kaj mi je zdaj storil Gospod! Blagovolil mi je odvzeti sramoto pri ljudeh.«
26. V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret
27. k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija.