24. Simon Peter mu pomigne, naj ga vpraša, o kom govori.
25. Ta se obrne, tako da je sklonjen k Jezusovim prsim, in mu reče: »Gospod, kdo?«
26. Jezus odgovori: »Tisti, ki mu bom pomočil grižljaj in mu ga dal.« Tedaj pomoči grižljaj, ga vzame in dá Judu, sinu Simona Iškarijóta.
27. Ko je Juda vzel grižljaj, je šel satan vanj. Jezus mu je tedaj rekel: »Kar misliš storiti, stôri hitro.«
28. Nobeden izmed tistih, ki so bili pri mizi, pa ni razumel, zakaj mu je to rekel.
29. Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri mislili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, kar potrebujemo za praznik,« ali da naj dá kaj ubogim.
30. Ko je torej vzel tisti grižljaj, je takoj odšel; bila pa je noč.
31. Ko je odšel, je Jezus rekel:»Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem.
32. Če je Bog poveličan v njem,ga bo tudi Bog poveličal v sebiin poveličal ga bo kmalu.
33. Moji ljubi!Le malo časa bom še med vami.Iskali me boste,in kakor sem rekel Judom,zdaj pravim tudi vam:kamor grem jaz, vi ne morete priti.
34. Novo zapoved vam dam:Ljubíte drug drugega!Kakor sem vas jaz ljubil,tako tudi vi ljubíte drug drugega!
35. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci,če boste ljubili drug drugega.«