15. »Ne boj se, síonska hči! Glej, tvoj kralj prihaja in jezdi na osličjem mladiču.«
16. Njegovi učenci sprva niso tega razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili.
17. Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj.
18. Prav zato mu jih je tudi toliko prišlo naproti, ker se je razvedelo, da je naredil to znamenje.
19. Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo za njim.«
20. Med tistimi, ki so prišli na praznik molit, je bilo tudi nekaj Grkov.
21. Stopili so k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.«
22. Filip gre to povedat Andreju, Andrej in Filip stopita k Jezusu in mu to povesta.
23. Jezus jima odgovori:»Prišla je ura,da se poveliča Sin človekov.
24. Resnično resnično vam povem:če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje,ostane sámo;če pa umrje,obrodi obilo sadu.
25. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil;kdor pa svoje življenje na tem svetu zaničuje,ga bo ohranil za večno življenje.
26. Če kdo hoče služiti meni,naj hodi za menoj,in kjer sem jaz,tam bo tudi moj služabnik.Če kdo služi meni, ga bo počastil Oče.«
27. »Zdaj je moja duša vznemirjena.In kaj naj rečem:Oče, reši me iz te ure?A zaradi te ure sem vendar prišel.
28. Oče, poveličaj svoje ime!«Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.«