14. In Beseda je človek postalain se naselila med nami.Videli smo njeno slavo,slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin,poln milosti in resnice.
15. Janez je pričeval o njem in klical: »To je tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.«
16. Iz njegove polnosti smo vsi prejelimilost za milostjo.
17. Postava je namreč bila dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
18. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, je pripovedoval o njem.
19. Janez je pričeval takole: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levíte, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«,
20. je priznal in ni tajil, temveč odkrito dejal: »Jaz nisem Kristus.«
21. »Kaj torej? Si mar Elíja?« so ga vprašali. »Ne tudi to nisem,« jim je odgovoril. »Ali si prerok?« »Ne,« jim je odgovoril.
22. Vprašali so ga torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?«
23. Odgovoril je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot,kakor je rekel prerok Izaija.«
24. Med odposlanci so bili tudi farizeji.
25. Segli so v besedo in ga vprašali: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?«
26. Janez jim je odgovoril: »Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate,
27. tisti, ki pride za menoj in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.«
28. To se je zgodilo v Betániji, onkraj Jórdana, kjer je Janez krščeval.