6. Prosi pa naj jo v veri in nič naj ne omahuje; omahljivec je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter vzdiguje in premetava.
7. Tak človek naj ne pričakuje, da bo kaj prejel od Gospoda.
8. Razdvojen človek je nestanoviten na vseh svojih potih.
9. Reven brat naj se ponaša s svojim dostojanstvom,
10. bogat pa s tem, da je ponižan, ker ga bo konec kakor rože na travniku.
11. Sonce namreč vzide in njegova pripeka travo posuši. Roža v njej ovene in lepota njene zunanjosti izgine. Tako bo propadel tudi bogatin na svojih potih.
12. Blagor človeku, ki zdrži preskušnjo! Ko bo namreč preskušnjo prestal, bo prejel krono življenja, ki je obljubljena tistim, ki ga ljubijo.
13. Nihče naj v preskušnji ne govori: »Bog me skuša.« Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša.
14. Vsakega skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
15. Ko poželenje spočne, rodi greh, storjeni greh pa rodi smrt.