11. Sonce namreč vzide in njegova pripeka travo posuši. Roža v njej ovene in lepota njene zunanjosti izgine. Tako bo propadel tudi bogatin na svojih potih.
12. Blagor človeku, ki zdrži preskušnjo! Ko bo namreč preskušnjo prestal, bo prejel krono življenja, ki je obljubljena tistim, ki ga ljubijo.
13. Nihče naj v preskušnji ne govori: »Bog me skuša.« Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša.
14. Vsakega skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
15. Ko poželenje spočne, rodi greh, storjeni greh pa rodi smrt.
16. Ne varajte se, moji ljubi bratje!
17. Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.
18. Prostovoljno nas je priklical v življenje z besedo resnice, da bi bili tako rekoč prvina njegovega stvarstva.
19. Védite, moji ljubljeni bratje, vsak človek naj bo uren v poslušanju, zadržan v govorjenju, počasen v jezi,
20. kajti v jezi človek ne uresničuje božje pravičnosti.
21. Zato odpravite vso nečednost in legla hudobije ter sprejmite besedo, ki je bila v krotkosti vsajena v vas, ker ima moč, da reši vaše duše.
22. Ne bodite samo poslušalci besede, temveč se po njej ravnajte, da ne boste sami sebe varali.