16. Kjer je namreč oporoka, mora biti dokazana oporočnikova smrt.
17. Oporoka je namreč veljavna po smrti in nima nobene veljave, dokler oporočnik živi.
18. Zato tudi prejšnja zaveza ni stopila v veljavo brez krvi.
19. Ko je namreč Mojzes oznanil vsemu ljudstvu vse zapovedi, kakor so v postavi, je vzel kri juncev in kozlov z vodo, zraven še škrlatno rdečo volno in hizóp, pokropil knjigo in vse ljudstvo
20. in rekel: To je »kri zaveze, ki jo je Bog sklenil z vami«.
21. Prav tako je s krvjo pokropil tudi šotor in vse bogoslužno orodje.
22. In po postavi se skoraj vse očiščuje s krvjo in brez prelivanja krvi ni odpuščanja.
23. Če je treba torej že podobe nebeških reči očiščevati s takimi daritvami, je treba nebeške reči same z boljšimi daritvami, kakor so one.
24. Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka in bi bilo le podoba pravega, ampak v sama nebesa, da zdaj za nas stoji pred božjim obličjem,
25. tudi ne, da bi sebe večkrat daroval, kakor véliki duhovnik hodi v svetišče vsako leto s tujo krvjo.
26. Če bi bilo tako, bi bil moral od začetka sveta večkrat trpeti. Tako pa se je prikazal enkrat ob koncu časov in odpravil greh, s tem da je daroval sebe.
27. Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba,
28. tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se ne bo prikazal zaradi greha, temveč kot zveličar tistim, ki ga pričakujejo.