5. Tudi tisti Lévijevi sinovi, ki sprejemajo duhovništvo, imajo naročilo, naj po postavi pobirajo desetino od svojega ljudstva, od svojih bratov, ki so vendar Abrahamovi potomci.
6. Toda čeprav ta ni bil njihovega rodu, je od Abrahama dobil desetino in ga blagoslovil, ker je bil nosilec obljube.
7. Nesporno pa je, da višji blagoslavlja nižjega.
8. V tem primeru pobirajo desetino umrljivi ljudje, v onem pa tisti, o katerem je izpričano, da živi.
9. Takole naj povem: po Abrahamu je odštel desetino tudi Lévi, ki pobira desetino,
10. saj je bil še v prednikovih ledjih, ko mu je šel naproti Melkízedek.
11. Ko bi bili torej popolnost lahko dosegli po levítskem duhovništvu – ljudstvo je namreč pod njim dobilo postavo – čemú bi bilo še potrebno, da nastopi drug duhovnik, kakršen je Melkízedek, zakaj se ne bi imenoval po Aronu?
12. Kadar se namreč zamenja duhovništvo, mora nastopiti tudi zamenjava postave.
13. Tisti pa, o katerem govorim, pripada drugemu rodu, iz katerega ni nihče služil oltarju.
14. Znano je namreč, da naš Gospod izvira iz Juda, iz rodu, o katerem glede duhovnikov ni Mojzes rekel ničesar.
15. Vse postane še bolj jasno, če nastopi drug duhovnik, ki je podoben Melkízedeku.
16. Ta ni postal duhovnik po zakonitosti telesnega nasledstva, temveč po môči neminljivega življenja.
17. Pričevanje se namreč glasi: »Ti si duhovnik na veke, kakršen je Melkízedek.«
18. Razveljavljena je namreč prejšnja zapoved, ker je brez moči in brez koristi,
19. saj ni postava ničesar pripeljala do popolnosti. Uvaja pa se boljše upanje, po katerem se bližamo Bogu.
20. To se ni zgodilo brez priseganja. Oni so namreč postali duhovniki brez priseganja,