15. Pazíte, da kdo ne bo zamudil božje milosti, da ne bo pognala kaka grenka korenina, povzročila zmede in mnogih okužila.
16. Nihče naj ne bo pokvarjen ali posvetnjaški, kakor Ézav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva.
17. Saj veste, da je bil tudi po tem, ko je želel doseči blagoslov, zavržen. Ni namreč našel poti za spreobrnjenje, čeprav ga je iskal v solzah.
18. Niste se namreč približali kakšni otipljivi stvari, plamenečemu ognju, mraku, temi, viharju,
19. ne donenju trobente ne grmenju besed. Tisti, ki so jih poslušali, so prosili, naj jim ne bi bilo treba več poslušati besed.
20. Niso namreč mogli prenesti tega ukaza: »Tudi če se žival dotakne gore, jo je treba kamnati.«
21. Ta prizor je bil tako strašen, da je Mojzes rekel: »Strah me je in trepetam.«
22. Nasprotno, približali ste se gori Síonu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov,
23. slovesnemu zboru prvorojencev, ki so zapisani v nebesih in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost,
24. sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki glasneje govori kakor Ábelova.
25. Glejte, da ne boste zavrnili njega, ki govori! Zakaj če niso ušli oni, ki so zavrgli tistega, ki je govoril na zemlji, bomo tem manj mi, če bi odklonili njega, ki govori iz nebes.
26. Njegov glas je takrat stresel zemljo, zdaj pa oznanja in pravi: »Še enkrat bom stresel,« pa ne le »zemljo«, temveč tudi »nebo«.
27. »Še enkrat« pomeni, da bo spremenjeno to, kar se kot ustvarjeno lahko strese, da bi ostalo to, kar je trdno.
28. Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, se zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem strahu služimo, kakor je njemu všeč.