1. Ker nas obdaja tako velik oblak prič, tudi mi odstranímo vsakršno oviro in zapeljivi greh in vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka.
2. Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. On je za veselje, ki ga je čakalo, preziral sramoto in pretrpel križ ter sédel na desno božjega prestola.
3. Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih srcih ne boste utrudili in omagali.
4. Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.
5. Pozabili ste na spodbudne besede, ki vam govorijo kakor sinovom: »Moj sin, ne preziraj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara.
6. Kogar namreč Gospod ljubi, tega strahuje, in tepe vsakega sina, ki ga ima rad.«
7. Ko vas vzgaja, zdržite, ker Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi vzgajal!
8. Če ne bi bili kaznovani, kar ni bilo prihranjeno nikomur, tedaj bi bili vi nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi.
9. Še več, naše telesne očete smo imeli za vzgojitelje, pa smo jih spoštovali. Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duš in tako imeli življenje?
10. Oni so namreč vzgajali le za nekaj dni, in to po trenutni presoji, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti.
11. Nobeno vzgajanje pa v tistem hipu ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki so šli skozi njegovo šolo, sad miru in pravičnosti.
12. Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena in