23. Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil na ravni narave, sin pa, rojen iz svobodne, na ravni obljube.
24. To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sínajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára.
25. Hagára je prispodoba Sínajske gore, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred.
26. Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.
27. Pisano je namreč: »Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš! Zavriskaj od veselja ti, ki ne poznaš porodnih bolečin! Zakaj veliko otrok bo imela zapuščena, več kakor tista, ki ima moža.«
28. Vi pa, bratje, ste kakor Izak sinovi obljube.
29. In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj.
30. Toda kaj pravi Sveto pismo? »Odpôdi deklo in njenega sina, zakaj sin dekle nikakor ne bo dedoval s sinom svobodne.«
31. Zaradi tega, bratje, nismo sinovi dekle, temveč svobodne.