1. Mislim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega,
2. temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče.
3. Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni naravnim zakonom.
4. Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi,
5. da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi tako prejeli posinovljenje.
6. Da pa ste sinovi, se vidi iz tega, da je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!«
7. Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič, kakor je hotel Bog.
8. Toda tedaj ste služili bogovom, ki to dejansko niso, ker pač niste poznali Boga.
9. Sedaj pa ne samo, da Boga poznate, ampak še več, tudi Bog vas pozna. Kako se torej morete obračati nazaj k tistim slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete spet služiti?
10. Obhajate dneve, mesece, leta.
11. Bojim se za vas, da sem se morda zaman trudil za vas.
12. Bodite kakor jaz, bratje, prosim vas, ker sem jaz postal kakor vi. Nič hudega mi niste prizadeli.
13. Veste, da sem bil takrat, ko sem vam prvikrat oznanjal evangelij, bolan.
14. Ta bolezen vam je bila v preskušnjo, a me zaradi nje niste ne zaničevali ne zavrgli, temveč ste me sprejeli kot božjega angela, kot Kristusa Jezusa.
15. Kje je torej tisto vaše navdušenje? Lahko vam namreč zagotovim, da bi si takrat oči izdrli in mi jih dali, ko bi bilo mogoče.
16. Potemtakem sem postal vaš sovražnik, ker sem vam govoril resnico?
17. Oni se zavzemajo za vas, a ne pošteno; hočejo vas namreč odtrgati, da bi se navezali nanje.
18. Lepo pa je, da ste zmerom pozorni name in ne samo, kadar sem navzoč pri vas,
19. otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne bo v vas izoblikovan Kristus.
20. V tem trenutku bi bil rad pri vas in bi vam rad spregovoril z drugačnim glasom, ker ne vem, kaj naj storim z vami.
21. Povejte mi, vi, ki hočete biti pod postavo: Ne slišite, kaj pravi postava?
22. Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega od dekle in enega od svobodne.
23. Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil na ravni narave, sin pa, rojen iz svobodne, na ravni obljube.
24. To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sínajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára.
25. Hagára je prispodoba Sínajske gore, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred.
26. Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.
27. Pisano je namreč: »Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš! Zavriskaj od veselja ti, ki ne poznaš porodnih bolečin! Zakaj veliko otrok bo imela zapuščena, več kakor tista, ki ima moža.«
28. Vi pa, bratje, ste kakor Izak sinovi obljube.
29. In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj.
30. Toda kaj pravi Sveto pismo? »Odpôdi deklo in njenega sina, zakaj sin dekle nikakor ne bo dedoval s sinom svobodne.«
31. Zaradi tega, bratje, nismo sinovi dekle, temveč svobodne.