1. O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?
2. Rad bi zvedel od vas samo tole: Ste prejeli Duha, ker ste delali po postavi, ali ker ste bili poslušni oznanjevanju?
3. Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom?
4. Ste toliko pretrpeli zaman? Ko bi vsaj bilo zaman!
5. Mar ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže, to dela zato, ker ste delali po postavi, ali ker ste bili poslušni oznanjevanju?
6. Tako je bilo z Abrahamom, ki je veroval Bogu in mu je bilo to všteto v pravičnost.
7. Spoznajte vendar, da so Abrahamovi sinovi tisti, ki verujejo.
8. Sveto pismo je predvidelo, da bo Bog opravičil narode po veri, zato je napovedalo Abrahamu veselo novico: V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.
9. Potemtakem so z verujočim Abrahamom vred blagoslovljeni tudi tisti, ki verujejo.
10. Vse tiste, ki se naslanjajo na dela postave, pa zadene prekletstvo. Zakaj pisano je: Preklet naj bo vsak, ki ne vztraja pri izpolnjevanju vsega, kar je zapisano v knjigi postave.
11. Da se nihče ne more opravičiti pred Bogom s postavo, je razvidno iz dejstva, da bo pravični živel iz vere.
12. Postava pa je nekaj drugega kot vera. Ampak: Kdor jo bo spolnjeval, bo živel od nje.
13. Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave s tem, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu.
14. To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel po Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli Duha, ki nam je bil obljubljen.
15. Naj vam, bratje, postrežem z navadnim zgledom. Pravnomočne oporoke nihče ne bo razveljavljal ali ji kaj dodajal, čeprav je samo človeško delo.
16. No, obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu zarodu. Sveto pismo ne pravi »in zarodom«, kakor če bi šlo za mnoge, ampak in tvojemu zarodu, tako da gre za enega; in ta je Kristus.
17. Pravim pa tole: Če je Bog prej naredil oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita.
18. Zakaj če dediščina izvira iz postave, ne izvira iz obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu svojo naklonjenost s tem, da mu je dal obljubo.
19. Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel zarod, kateremu je bila dana obljuba, razglasili pa so jo angeli po sredniku.
20. Kjer je samo eden, ni srednika. Bog pa je eden.
21. Je torej postava zoper božje obljube? Nikakor ne! Zakaj opravičenje bi dejansko izviralo iz postave le, ko bi bila dana postava, ki bi mogla dati življenje.
22. Tako pa je Sveto pismo vse zaklenilo pod greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili obljubo iz vere v Jezusa Kristusa.
23. Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta.
24. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere.
25. Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico.
26. Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa božji sinovi.
27. Zakaj vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.
28. Ni več Juda ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu.
29. Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamov zarod, po obljubi pa dediči.