17. Pravim pa tole: Če je Bog prej naredil oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita.
18. Zakaj če dediščina izvira iz postave, ne izvira iz obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu svojo naklonjenost s tem, da mu je dal obljubo.
19. Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel zarod, kateremu je bila dana obljuba, razglasili pa so jo angeli po sredniku.
20. Kjer je samo eden, ni srednika. Bog pa je eden.
21. Je torej postava zoper božje obljube? Nikakor ne! Zakaj opravičenje bi dejansko izviralo iz postave le, ko bi bila dana postava, ki bi mogla dati življenje.
22. Tako pa je Sveto pismo vse zaklenilo pod greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili obljubo iz vere v Jezusa Kristusa.
23. Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta.
24. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere.
25. Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico.
26. Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa božji sinovi.
27. Zakaj vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.
28. Ni več Juda ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu.
29. Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamov zarod, po obljubi pa dediči.