13. to vse dotlej, dokler vsi skupaj ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu.
14. Tako ne bomo več nedorasli otroci, ki jih vpliv človeške zvijačnosti hinavsko zavaja v zmoto, jih premetavajo valovi in sèm ter tja zanaša vsak nazorski veter.
15. Pač pa živímo iz resnice in iz ljubezni, da bomo v vsakem pogledu rasli vanj, ki je glava, Kristus.
16. Iz njega dobiva rast celotno telo, združeno in spojeno z njim, ob sodelovanju celotnega veziva, in vsak posamezni ud prispeva, kakor mu ustreza, tako da gradi sam sebe v ljubezni.
17. Zatorej vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojih misli.
18. Zaradi nevednosti, v kateri ždijo, in zaradi trdote njihovega srca jim je pamet otemnela in so se odtujili božjemu življenju.
19. Ko so tako otopeli, so se prepustili razuzdanosti, da so z nenasitnim pohlepom počenjali vsakršne nesramnosti.
20. Vi pa ste se povsem drugače učili Kristusa,
21. če ste ga le poslušali in se dali o njem poučiti, namreč po resnici, ki je v Jezusu.
22. Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo slepljive strasti,
23. da se prenovite v duhu svojega mišljenja
24. in oblečete novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti.
25. Zato proč z lažjo! Vsakdo naj govori s svojim bližnjim resnico, saj smo udje med seboj.
26. Če se jezite, nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo
27. in ne dajajte prostora hudiču.
28. Kdor je kradel, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela kaj poštenega, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi.
29. Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč če imate kakšno dobro, da bo ob potrebi v spodbudo in je v prid tistim, ki poslušajo.
30. Ne žalostite božjega Svetega Duha, s katerim ste bili zaznamovani za dan odrešenja.