1. Zatorej vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste bili poklicani,
2. v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega.
3. Prizadevajte si, da ohranite edinost duha z vezjo miru:
4. eno telo in en duh, kakor ste tudi bili poklicani k enemu upanju svojega poklica.
5. En Gospod, ena vera, en krst:
6. en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi ter deluje po vseh in biva v vseh.
7. Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost po meri, s kakršno nas je obdaroval Kristus.
8. Zato je rečeno: »Povzpel se je v višine in odpeljal s sabo ujetnike, dal je darove ljudem.«
9. Kaj pa pomeni beseda »Povzpel se je,« če ne to, da se je prej spustil na zemljo?
10. On, ki se je spustil na zemljo, je isti, ki se je vzdignil čez vsa nebesa, da bi napolnil vse stvarstvo.
11. In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti, spet drugi pastirji in učitelji,
12. da se sveti usposobijo za opravljanje poslanstva pri oblikovanju Kristusovega telesa,
13. to vse dotlej, dokler vsi skupaj ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu.
14. Tako ne bomo več nedorasli otroci, ki jih vpliv človeške zvijačnosti hinavsko zavaja v zmoto, jih premetavajo valovi in sèm ter tja zanaša vsak nazorski veter.
15. Pač pa živímo iz resnice in iz ljubezni, da bomo v vsakem pogledu rasli vanj, ki je glava, Kristus.
16. Iz njega dobiva rast celotno telo, združeno in spojeno z njim, ob sodelovanju celotnega veziva, in vsak posamezni ud prispeva, kakor mu ustreza, tako da gradi sam sebe v ljubezni.
17. Zatorej vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojih misli.
18. Zaradi nevednosti, v kateri ždijo, in zaradi trdote njihovega srca jim je pamet otemnela in so se odtujili božjemu življenju.
19. Ko so tako otopeli, so se prepustili razuzdanosti, da so z nenasitnim pohlepom počenjali vsakršne nesramnosti.
20. Vi pa ste se povsem drugače učili Kristusa,
21. če ste ga le poslušali in se dali o njem poučiti, namreč po resnici, ki je v Jezusu.
22. Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo slepljive strasti,
23. da se prenovite v duhu svojega mišljenja
24. in oblečete novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti.
25. Zato proč z lažjo! Vsakdo naj govori s svojim bližnjim resnico, saj smo udje med seboj.
26. Če se jezite, nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo
27. in ne dajajte prostora hudiču.
28. Kdor je kradel, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela kaj poštenega, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi.
29. Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč če imate kakšno dobro, da bo ob potrebi v spodbudo in je v prid tistim, ki poslušajo.
30. Ne žalostite božjega Svetega Duha, s katerim ste bili zaznamovani za dan odrešenja.
31. Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, rohnenje in obrekovanje z vsakršno hudobijo vred.
32. Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter si drug drugemu odpuščajte, kakor vam je tudi Bog odpustil v Kristusu.